Zgodovina
Metodo je osnoval dr. R.Voll
(1908-1989), ki se je rodil v Berlinu. Najprej je obiskoval visoko tehnično
šolo v Stutgartu, po tragični smrti očeta, ki ga
uradna medicina ni mogla rešiti, pa se je prešolal na medicinsko fakulteto v
Hamburgu. Po končanem študiju je začel delati v Hamburgški
bolnici, nato pa je delal kot splošni zdravnik in pediater.
Poleg znanih načinov zdravljenja je nenehno iskal druge
metode zdravljenja, ker je tudi sam imel težave s sečevodi, pri katerih je
bila uradna medicina nemočna. Slučajno je naletel na kitajsko akupunkturo in
homeopatijo. Najprej je sistematiziral vse točke glede na mesto njihovega
nahajališča. V tistem času so bila mnenja glede točnega nahajališča točk
različna. Razvil je aparat za merjenje napetosti točk na telesu. Pokazalo se
je, da imajo točke nižjo upornost. Poleg tega je dr.Voll
dražil te točke z električnim tokom, kar je dajalo zdravilni učinek.
Tako je bil leta 1953 iznajden aparat, s pomočjo
katerega je bilo mogoče točno določiti položaj točke in ga menjati ter
omenjene točke zdraviti. Dr.Voll je tako pojasnil
svoje odkritje: če je teorija kitajske akupunkture točna, potem je zdravje
človeka v resnici odvisno od energijskega ravnotežja v telesu, tedaj je
mogoče s pomočjo sodobne naprave to energijo meriti in po možnosti
uravnovešati. Leta 1956 je bilo ustanovljeno prvo društvo elektroakupunkture
s sedežem v Stutgartu.
S pomočjo tega aparata je dr.Vollu
uspelo odkriti nove meridiane in opisati njihovo klinično pomoč. Na vsakem
meridianu je odkril kontrolno točko, ki je kazala energetsko stanje celotnega
meridiana. Povsem slučajno je dr.Voll odkril
fenomen testiranja zdravil, ki je bistvo EAV. Opazil je, da se je pri
diagnosticiranju s pomočjo aparata kazalec odklanjal navzgor in navzdol, če
je pacient držal v roki neko zdravilo. Začel je raziskovati svoja opažanja in
ugotovil, da lahko s pomočjo tega principa zdravnik najde pravo zdravilo za
paciente. Poleg tega metoda dovoljuje ugotavljanje alergenov in strupov v
okolici.
Obstaja Planckova kvantna teorija, katere bistvo je, da
ima vsako telo določeno količino energije, ki se kaže kot elektromagnetno
valovanje določene frekvence. Tudi zdravila imajo svoja elektromagnetna
valovanja. Če postavimo zdravilo v merilni krog, pacient-aparat-merilec, se
rezultati merjenja spremenijo.Če imata zdravilo in
oboleli organ enako frekvenco, zdravilo zbriše negativno frekvenco določenega
organa, posledično organ ozdravi.
Novo odkritje dr.Volla je
naletelo na močan odziv uradne medicine na svetovno znanih univerzah po
svetu. V nekaterih državah so se začela intenzivna raziskovanja elektroakupunkture, dr.Volla pa
so množično vabili na predavanja. Ne glede na uradno mnenje se je tudi v
Nemčiji začela večina zdravnikov ukvarjati z elektroakupunkturo.
Zelo močan razvoj je EAV-metoda doživela v Avstriji in Švici. Društvo dr.Volla se je preimenovalo v mednarodno. EAV so začeli
uporabljati v EU državah.
Za svoje odkritje je dr.Voll
prejel številne nagrade, med drugim odlikovanja nemške vlade ter Vatikana, ki
ga je nagradil z zlato medaljo. Dr.Voll je umrl
februarja 1989 leta.
V sistemu EAV obstaja 22 meridianov, 14 kitajskih in 8,
ki jih je odkril dr.Voll:
- limfatični meridiani
- meridiani živčne degeneracije
- meridian alergij
- meridian organske degeneracije
- meridian sklepne degeneracije
- meridian degeneracije sklepnega tkiva
- kožni meridian
- meridian maščobne degeneracije
V klasični kitajski akupunkturi potekajo vsi meridiani
na levi in desni strani, dva meridiana zadaj in spredaj po sredini telesa.
Metoda EAV je zelo občutljiva, nanjo vplivajo številni
moteči faktorji, in sicer elektromagnetna polja, prisotnost različnih naprav.
Zato zdravniki EAV posvečajo veliko pozornost na svojem delovnem mestu, da bi
se izognili vplivu elektromagnetnih polj. Pacient mora sneti nakit in uro,
zdravnik dela v gumijastih rokavicah.
V zadnjem času se tudi za EAV uporablja računalnik.
Tipična raziskava EAV poteka takole: pacient sedi
nasproti zdravnika, v roko vzame elektrodo, zdravnik pa z merilcem meri
napetost v 120-ih točkah. Po potrebi naredi testiranje zdravil. Stanje
organov se ocenjuje glede na naslednje parametre: hitrost naraščanja kazalca,
dosežena vrednost in zelo pomembno - padanje kazalca.
Prednosti EAV:
- bolezen je mogoče odkriti v začetni fazi
- omogoča določanje vzrokov bolezni, ki jih je vedno več
- omogoča diagnosticiranje bolezni vegetativnega živčenega sistema
- lahko določi snovi v okolici, ki povzročajo
zastrupitev organov
Izjemne prednosti EAV so:
- zdravljenje revmatskih obolenj, infekcij zgornjih
dihalnih poti, infekcij v uro-genitalnem traktu
- zdravljenje notranjega predela organizma, patološke mikroflore v črevesju in želodcu
- borelioze
- degeneracijske bolezni
- bolezni presnove
- motnje v vegetativni regulaciji organizma, ki vodijo k
psihosomatskim boleznim
- prisotnost strupov iz okolice
Najpomembnejše v teoriji EAV je razumevanje, da vsaka
bolezen nastane zaradi več vzrokov, in sicer:
- infekcijska žarišča
- elektromagnetna polja
- dednost
- ostanki starih bolezni
- brazgotine
- posledice udarcev
- stranski učinki zdravil
- posledice ceplenj
- mikrozastrupitve s kemičnimi
dodatki v hrani in okolici
- stres
- težavna nosečnost
- porodne poškodbe
Zaradi tega začne slabeti imunski sistem, kar sproži
bolezni. V uradni medicini običajno iščejo en vzrok za bolezen: helicobacter-želodec, bakterije-mandeljni.
Vsaka bolezen ima vsaj 5 načinov delovanja:
- Lokalni vplivi na organe: infekcija v zobeh sproži
vnetje zob
- Vpliv na sosednje organe: vnetje zob lahko povzroči
povečanje infekcijskih vozlov
- Vpliv na razdaljo: mandeljni vplivajo na delovanje
ledvic
- Imunski vpliv: dolgotrajna bolezen zelo oslabi imunski
sistem
V uradni medicini ne poznajo teh povezav. Na primer,
debelo črevo povzroča bolezen kože, ledvice povzročajo bolezni sklepov,
prostata povzroča bolezen sinusov, gliste povzročajo bronhialno astmo,
mandeljni vplivajo na delovanje ščitnice, maternica lahko povroči
bolečine v križu, trtica povzroča glavobole, ledvice povzročajo visok
pritisk, sinusi povročajo bolečine v ramenskem
obroču, udarci v glavo povzročajo bolezni sinusov. Glavna zdravila v EAV so nosodi in sicer so to mikroizvlečki
iz virusov, bakterij, alergenov, strupov iz okolice. Pripravljajo se na
homeopatski način z razredčenjem. S pomočjo teh snovi vplivamo na imunski
sistem, ki se začne sam boriti proti povzročitelju. Obstaja okoli 3000
različnih nosodov. Klasična homeopatija je samo
dodatek k zdravljenju z nosodi.
Mag. Sergej Kajumov, dr.med.,
D.O.
Več člankov si lahko ogledate tudi na našem forumu: Iridodiagnostika
forum
